Peitschen

Kakšne biče poznamo

Flogger je bič, ki ima trden ročaj z mnogo repki, različnih dolžin, širin in in različnih materialov - najpogostejša sta usnje (umetno ali pa pravo) ter silikon. Vendar naj te silikonski bič ne zavede: čeprav je manjši in izgleda bolj nežno, so njegovi repki tanjši, kar pomeni, da se enaka sila kot pri npr. usnjenem biču s širšimi repi prerazporedi čez manjšo površino kože, torej je občutek ob udarcu intenzivnejši.

Slapper združuje lastnosti šeškala in floggerja. Gre za bič (ali pa šeškalo, odvisno od posameznikove interpretacije) iz običajno treh vzporednih, običajno usnjenih in širših plasti, ki se združijo v ročaj. Zaradi večih plasti ta igrača ob samo enem zamahu udari trikrat.

Jahalni bič je idealna izbira za začetnike, ki želijo raziskovati s šeškanjem, pa še niso pripravljeni na biče s samo enim repom. Gre za palico (redkeje šibo), ki ima na enem koncu oblazinjen ročaj, drug konec pa se zaključuje v usnjen trak ali ploščico različnih širin in oblik (v naši zalogi imamo vse od tankega trakca, do širšega pravokotnika pa vse do usnjene blazinice v obliki srčka). S tem bičem lahko izkusiš tako sting (ostra in lokalizirana senzacija, ki je posledica udarca s tanjšim in prožnejšim orodjen) kot tudi thud (senzacija, ki je posledica udarca s širšo in bolj togo igračo) ubčutek.

Dragon tail, bull tail, black snake, signalni bič ipd. so enojni biči - imajo le en daljši rep, običajno iz debelejših materialov, kot so različne pletene vrvi, med seboj pa se v osnovi razlikujejo v obliki konice. Uporabo teh bičev močno odsvetujemo začetnikom, saj so daljši kot zgoraj opisane igrače, zato jih je težje obvladovati, prav tako pa so udarci z njimi tako intenzivni, da lahko z njihovo neprimerno rabo hudo raniš sebe ali partnerja/ko.

Quirt združuje obliko slapperja, jahalnega ter enojnega biča: konica je običajno dvojen ali trojen širši usnjen trak, pritrjen na daljšo debelo vrv, ko se konča z ročajem. Tudi uporaba tega pripomočka se zaradi težje kontrole priporoča le izkušenejšim.

Kako varno uporabljati bič v postelji

• Pred uporabo se s partnerjem pogovorita in določita besedo, ki pomeni stop
• Najprej udarce z bičem vadi na blazini
• Izogni se bolj občutljivih predelov (hrbet, ledvica, spolni organi, glava...)
• Poskrbi za higieno in vzdrževanje svojih pripomočkov

Preden začneš uporabljati bič

S partnerjem/ko je potrebno komunicirati pred, med in po njihovi uporabi, vzpostaviti varnostno besedo, vedeti, katere dele telesa smemo udarjati z določenimi biči, ter katerih absolutno ne smemo z nobenim.

Pred uporabo biča na drugi osebi se vedno priporoča vaja: najprej na kavču, blazini ali odeji, nato pa še na sebi (če dolžina biča to dopušča) - tako enostavno ugotoviš okvirno koliko sile lahko uporabiš na partnerju/ki.

Pred samim bičanjem je dobro, da partnerja/ko na to pripraviš z ogrevanjem. Prvi udarci naj bodo blagi in postopoma povečuj uporabljeno silo zamaha. Prav tako se izogibaj ponavljajočim močnim udarcem na istem mestu, saj tako povečaš možnosti za tako kratkotrajne kot dolgotrajne poškodbe kože in brazgotine.

Sploh ob večkrat ponavljajočemu zaporednemu bičanju istega mesta se lahko na podrejenem partnerju pojavi ti. “usnjena koža” - to je zelo zabrazgotinjena koža, ki je posledica ponavljajočih se močnih udarcev, katerih je oseba bila deležna tekom daljšega časovnega obdobja.

Bič uporabljaj previdno

Biči v primerjavi z ostalimi pripomočki, namenjenimi šeškanju, pogosteje povzročijo vidnejše sledi na koži, kar tudi pomeni, da z njimi tkivo lažje poškodujemo do te mere, da se pojavijo krvavitve, ki so posledica opraskane ali celo počene kože. Zato je pomembno, da jih ne uporabljamo na osebah, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi ali osebah s hemofilijo.

Ravno zaradi potencialnih krvavitev je tudi nujno preprečiti širjenje bolezni, kot so npr. HIV, AIDS ter druga obolenja, ki se lahko prenašajo s krvjo. Zato se izogibaj uporabi istega biča na različnih partnerjih, če pa to res ni mogoče, pa igračo preden jo uporabiš na drugi osebi, dobro očisti.

Sploh ob uporabi daljših bičev je pomembno, da pred uporabo igrače na osebi vadiš in treniraš ter tako pridobiš občutek, kam bo bič ob določenem zamahu udaril. To je najlažje opazovati na žametnih in puhastih površinah, kot so plišaste igračke, blazine in odeje, saj se bo njihova površina na mestu udarca spremenila.

To je pomembno, da ne zgrešiš izbranega dela telesa za šeškanje ter pomotoma udariš bolj občutljivo tkivo in tako hudo poškoduješ partnerja, prav tako se želiš izogniti ovijanju biča (pojav, ko se konica biča ovije okoli telesa in tako udari na napačnem mestu) ali pa da ob zamahu nenačrtovano udariš sebe.

Bičanje je najbolj priporočljivo in varno na delih telesa, ki so pokriti z veliko mišicami in maščobe, kot so npr. Zadnjica, stegna ter hrbet, absolutno pa se izogibaj udarjanju po hrbtenici, ledvicah, trebuhu (tam so vitalni organi!), sklepih, obrazu ter vratu. Tudi udarjanje po oprsju se odsvetuje, razen če za to uporabljaš flogger ali širok jahalni bič ter udarjaš z nižjo intenziteto kot običajno.

Higiena in vzdrževanje bičev

Mnogi biči so izdelani iz poroznih materialov, zato je zanje potrebno dobro skrbeti, da se izognemo rasti ter prenašanju raznih bakterij. Za večino bičev ni težko skrbeti - po uporabi jih enostavno očistimo s tekočo toplo vodo ter blagim milom.

Biča pa nikoli ne namakaj, saj bo vpil vlago, ta pa bo degenerirala material ter pospešila razvoj raznih bakterij. Enak učinek lahko ima tudi uporaba različnih olj. Najhitreje lahko bič očistiš z antibakterijskim čistilom za igračke.

Usnjeni materiali seveda zahtevajo več nege in jih je potrebno redno vzdrževati. Zanemarjeno usnje se lahko namreč izsuši, s tem pa izgubi svojo trpežnost. Te biče zato redno čisti z mehko krtačko ali krpo, mokro usnje čimprej obriši in ga posuši na zraku, vsake 3-6 mesecev usnje premaži s specializiranim balzamom za usnje ipd.